Alenka Bratušek vztrajno ponavlja, da je interventni zakon »zakon za bogate«. In vedno znova na plano potegne Brodnjaka.
Očitno je zanjo skoraj 100.000 normirancev množica potencialnih »bogatašev« in priročnih razrednih sovražnikov.
To ni resna gospodarska politika. To je ceneni populizem!
Namesto razprave o podjetništvu, novih delovnih mestih, investicijah in konkurenčnosti Slovenije nam prodaja zgodbo o enem dobro plačanem direktorju.
Podatki na sliki razkrivajo precej drugačno realnost.
Slovenija ne potrebuje lova na »bogataše«, ampak davčno okolje, v katerem se splača delati, ustvarjati, rasti in investirati — ter ki bo k nam privabljalo tudi podjetnike iz tujine.
Z demoniziranjem podjetnosti ne bomo ustvarili blaginje. Kvečjemu bomo odgnali tiste, ki jo ustvarjajo.
Kar se zakonodaje tiče, punce na I8M hodijo po zelo tankem ledu, ki se lahko kaj hitro vdre.
#sampovem
Če gre za javno priznano in namerno akcijo z namenom diskreditacije političnih strank preko lažnih ali pastem podobnih nakazil (t.i. provokacija s političnimi donacijami), se pravna situacija bistveno spremeni. Takšno ravnanje namreč posega na področje namerne sabotaže in poskusa zlorabe zakonodaje.
Zakonodaja in praksa v Sloveniji predvidevata naslednje obrambne mehanizme za stranke in sankcije za tiste, ki to organizirajo:
1. Politične stranke imajo rok za vračilo in samozaščito
Zakon o političnih strankah (ZPolS) in Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) ne kaznujeta stranke avtomatično v trenutku, ko se denar pojavi na računu. Zakonodaja upošteva, da stranka ne more vnaprej preprečiti, da bi ji nekdo nakazal denar.
Dolžnost preverjanja: Stranka mora po prejemu vsakega nakazila preveriti identiteto in izvor donatorja.
Ukrep takojšnjega vračila: Če stranka ugotovi, da gre za prepovedan vir (tujina, pravna oseba), mora denar v roku, ki ga določa zakon, nakazati nazaj, v humanitarne namene ali v državni proračun.
Zaščita stranke: Če stranka dokaže, da je ravnala v dobri veri, takoj identificirala nezakonito nakazilo in ga sama prijavila ter odstranila, ni pravno odgovorna za prekršek, saj ni šlo za namerno sprejetje nezakonitega financiranja. Sabotaža s tem spodleti.
2. Pravna odgovornost NVO in posameznikov, ki to organizirajo
Če so organizatorji to javno povedali in pozvali k nakazilom z namenom škodovanja, so sami sebe izpostavili resnim pravnim posledicam:
Sostorilstvo in napeljevanje k prekršku: Javni poziv k izvajanju nezakonitih dejanj (financiranje strank iz tujine) se lahko obravnava kot napeljevanje h kršitvam ZPolS in ZVRK, kar je prekrškovno kaznivo tako za organizacijo (NVO) kot za odgovorno osebo te organizacije.
Kaznivo dejanje oviranja ali zlorabe: Namerne akcije, ki poskušajo umetno povzročiti prekrškovne postopke proti političnim subjektom ali destabilizirati volilne procese s pomočjo tujih finančnih tokov, lahko hitro preidejo v sfero kazenskega zakonika (KZ-1). Lahko gre za sume kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo prostega oblikovanja volje volivcev, ali splošnih kaznivih dejanj zlorabe in ponaredb, če se pri tem prikrivajo identitete donatorjev.
Kaj morajo vpletene stranke storiti takoj?
Če je akcija javna in so stranke nanjo opozorjene, morajo nemudoma izvesti naslednje korake:
Obvestiti banko in nadzorne organe: Pisno morajo obvestiti svojo poslovno banko, Računsko sodišče in Inšpektorat za notranje zadeve, da poteka organiziran napad z lažnimi nakazili.
Izolirati prejeta sredstva: Vsako nakazilo iz tujine morajo nemudoma identificirati, zamrzniti in sprožiti postopek za njegovo preusmeritev na proračun ali v humanitarne namene (skladno z navodili Računskega sodišča).
Vložiti kazensko ovadbo: Ker so organizatorji zadevo javno priznali, obstaja neposredna podlaga za vložitev kazenske ovadbe ali prijave na policijo zaradi namernega poskusa povzročitve škode in zlorabe finančnega sistema za politične sabotaže.
1/14 🧵 Kaj lahko izvemo o povezavah med NVO, politiko in javnimi institucijami? Zbranih je nekaj primerov iz zakonodaje, imenovanj, financiranja in referendumskih kampanj v zadnjih letih. Povodov za opazovanje povezav je več: razkritje domnevnega načrta Svobode za ZIURS, nedavna razkritja o fianciranju nekaterih NVOjev tudi iz tujine in primer bivše ministrice Sanje Arjanović Hojnik ter KPK.
Nekatere NVO, dejavne v predvolilni razpravi, so prejemale sredstva iz tujine. Kdo je financiral posamezne predvolilne aktivnosti? So imeli financerji pri njih kakšno vlogo?
Ali smo ob podpori prejšnje Golbove vlade in predsednice Nataše Pirc Musar dobili sistem, kjer imajo nezvoljeni predstavniki NVOjev večji vpliv na zakonodajo in življenje vseh nas, kot demokratično izvoljeni predstavniki v parlament?
Morda odgovori na vsa ta vprašanja nikoli ne bodo javno znani.
Javna @RTV_Slovenija in s tem @rtvslo ni zasebni informacijski otok! Zakaj omejujete dostop do novic prek orodij UI? Na mestu bi bilo javno pojasnilo: KDO je odločitev sprejel, na KAKŠNI pravni podlagi in s KAKŠNO utemeljitvijo? Kdo zanjo odgovarja?
CC: @mk_gov_si
A sta se Tamara in Roni že zahvalila Janezu za občutno znižanje cen goriv?
#samprasam