Ljudje me sprašujejo ali je prav, da se ustvarja vtis, da smo Slovenci ob današnjem prazniku na dveh različnih vrednostnih bregovih, saj se gospa predsednica proslave ne bo udeležila. Odgovarjam, da smo vsi politiki, ki delujemo v demokratični in na spoštovanju ustavnega reda delujoči pravni državi 🇸🇮 dolžni spoštovati ustavo in zakone, kar smo sprejeli ob osamosvojitvi 1991, ko smo se odločili za demokracijo, ekonomsko svobodo in pluralno družbo. In prisega predsednika Republike Slovenije, ki je zapisana v 104. členu Ustave Republike Slovenije je enaka kot za predsednika vlade in ministre v 113. členu ustave. Glasi se: “ Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije” Pri tem si velja zastaviti vprašanje katere so vrednote, na katere se nanaša prisega? Iz besedila prisege neposredno izhajajo tri ključne vrednote in ustavna načela: 1Zavezanost ustavnemu redu in pravni državi: Spoštovanje demokratične ustavne ureditve, človekovih pravic in delitve oblasti, ki jo definira veljavna ustava. [1, 2] 2Osebna integriteta in avtonomija (vest): Ravnanje po lastni moralni in etični vesti, neodvisno od zunanjih političnih ali ideoloških pritiskov. [1, 2] 3Domoljubje in družbena odgovornost (blaginja Slovenije): Usmerjenost v skupno dobro, gospodarski, socialni in splošni napredek državljanov ter suverene države.[1, 2] Pri tem me ljudje sprašujejo ali je prisega skladna z vrednotami nekdanje Jugoslavije in rdečo zvezdo. AI trdi, da ima skladnost teh vrednot z vrednotami nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in njenim osrednjim simbolom, rdečo zvezdo, dve plati: konceptualno (splošnohumanitarno) in sistematsko-pravno. 1. Kje obstaja konceptualna skladnost? Nekatere splošne, abstraktne vrednote se vsebinsko prekrivajo, saj so univerzalne za večino družbenih ureditev: •Blaginja in socialna varnost: Tako sodobna Slovenija (ki je po 2. členu ustave socialna država) kot nekdanja socialistična Jugoslavija sta v ospredje postavljali skrb za blaginjo delovnih ljudi, javno zdravstvo, šolstvo in socialno varnost. •Protiimperializem in samoodločba: Vrednota narodne osvoboditve in samoodločbe, ki jo je rdeča zvezda simbolizirala med narodnoosvobodilnim bojem (NOB) med drugo svetovno vojno, je postavila temelje za kasnejši razvoj slovenske državnosti, kar je omenjeno tudi v Temeljni ustavni listini RS. 2. Kje prihaja do izrazite neskladnosti? Na ravni političnega in ustavnega reda pa so vrednote 104. člena Ustave RS v neposrednem nasprotju z uradnimi vrednotami in ustavnim redom SFRJ, ki ga je simbolizirala rdeča zvezda: •Večpartijska demokracija vs. enopartijski sistem: Ustavni red RS temelji na političnem pluralizmu, večstrankarski demokraciji in svobodnih volitvah. Rdeča zvezda v kontekstu povojne Jugoslavije predstavlja monopol Komunistične partije (Zveze komunistov) in družbeno ureditev, ki je ustavno prepovedovala politično organiziranje izven uradnega okvira. •Pojem ustavnega reda in pravne države: Sodobna Slovenija temelji na načelu pravne države, kjer je ustava najvišji akt, ki ščiti posameznika pred vsemogočnostjo države. V ustavnem redu SFRJ je bila pravnost podrejena revolucionarnemu pravu in zaščiti socialistične ureditve ter pridobitev revolucije. •Ravnanje po lastni vesti: Ustavno načelo delovanja po lastni vesti v sodobni demokraciji pomeni svobodo misli in političnega prepričanja. V prejšnjem sistemu je bila osebna vest pogosto podrejena t. i. "demokratičnemu centralizmu" in uradni ideologiji (marksizmu-leninizmu). [1, 2, 3, 4, 5] In če na koncu strnem odgovor na vprašanje, ki mi ga zastavljajo ljudje, ali je prav, da se ustvarja vtis delitve. Ne ni prav, da se ustvarja vtis delitve. V 🇸🇮 smo vsi politiki dolžni spoštovati ustavni red, in delovati za blaginjo. In ustavni red nekdanje države, ki ga je v svojem političnem obdobju po letu 1945 predstavljala rdeča zvezda s tem ni združljiv.