Roman Kolar

Ljudje se po spletu naključij rodimo v zelo različne življenjske okoliščine. Nekateri v okolje, polno priložnosti, drugi morajo za vsak korak naprej vložiti bistveno več truda. Znanje in izobrazba sta bila vedno tista, ki sta skozi zgodovino sodobne civilizacije delovala kot najpomembnejši izenačevalec teh razlik. Zaradi njiju o posameznikovi usodi ne odločata več le družinsko poreklo in premoženje staršev, temveč njegove lastne sposobnosti in trud. Prav danes prva matematična znanja nekje v Sloveniji pridobiva naslednji Jurij Vega, na drugi strani države se osnove fizike uči novi Jožef Štefan. Širjenje znanstvenih dognanj skozi izobrazbo tako ni zgolj prispevek h gospodarskemu napredku, ampak naložba v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost našega naroda. Slovenci imamo za takšno prihodnost izjemna izhodišča. Smo narod, ki je skozi stoletja večkrat dokazal, da lahko z znanjem presežemo geografsko in demografsko majhnost. Naša zgodovina je polna izjemnih izumov in prelomnih idej, ki so ključno vplivale na svet. Sin slovenskega izseljenca Franca Suhadolca je vodil ekipo, ki je razvila legendarni Boeing 747 - enega najprepoznavnejših simbolov tehnološkega napredka 20. stoletja. Janez Puhar je z izumom fotografije na steklu poznan kot pionir svetovne fotografije. France Rode bil eden od izumiteljev - danes tako samoumevnega - elektronskega žepnega kalkulatorja. Herman Potočnik Noordung je vizionarsko pomagal tlakovati pot v neskončno vesolje. Znanost je pomembno oblikovala slovensko identiteto in jo postavila na zemljevid sveta. Danes vstopamo v novo tehnološko resničnost, kjer bo znanost igrala še bolj pomembno vlogo kot doslej. Umetna inteligenca – v Ameriki jo pogosto imenujejo tudi super inteligenca – že danes močno vpliva na naše učne metode, raziskovalne pristope in načine sporazumevanja. Njene zmožnosti so izjemno široke: pospešuje preboje v znanosti, pomaga pri nastajanju inovativnih zdravil, optimizira industrijske postopke in odpira povsem nova področja znanosti, ki so bila še pred kratkim popolnoma nedostopna. Nekateri napovedujejo mračnjaške scenarije o umetni inteligenci kot rablju človeštva, a podobnih pomislekov je bila nekoč deležna tudi znanost sama. V resnici je umetna inteligenca odraz nas samih – ne more namesto nas odločiti, katera vprašanja je vredno zastavljati in kakšen svet želimo ustvariti. Ta vprašanja bomo vedno zastavljali mi sami. Njeno usmerjanje bo v rokah ljudi – ljudi z vrednotami. Tisti, ki v srcu dobro mislijo, jo bodo znali usmerjati tako, da bo služila človeku, izboljševala kakovost življenja in odpirala nove priložnosti. Zato se je – podobno kot znanosti – ne smemo bati. Namesto tega moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj modrosti, da jo obvladamo in uporabimo v dobro vseh ljudi. Prihodnosti človeštva namreč ne bo pisala umetna inteligenca v vakumu. Odločali bomo ljudje in od nas je odvisno, kam jo bomo usmerili. Pri tem nam morata biti vodili tako znanstvena metoda, kot človekova vest, da bo znanost skozi ustvarjalnost izpolnila svojo osnovno poslanstvo - postati in ostati najmogočnejša gonilna sila človeškega napredka. Ob dnevu znanosti iskreno čestitam vsem slovenskim znanstvenikom, ki Slovenijo promovirajo na svetovnem odru in s svojimi odkritji prispevajo, da svet preoblikujemo v nekaj boljšega. Za nas in za prihodnje generacije.